Savske legende

savčani smo res čudni sploh narkomanska drhtal je bedna in sramotna...

Ma kdo slike iz Niksa iz afterja? :)

Sm iz Savske, pa ne vem ke je Niks, a sm tok str al kuga ?

Vsak petek smo bli v Blefu in k so nas vn vrgl smo šli naprej v center. Kr smo hotl it v stilu smo šli čakat 2 in ker ni blo dnarja za bus (alko bl pomemben) smo računal na prijaznost šoferja. Enkrat nas je blo 20 ali več in pride 2. Jz grem prvi gor in rečem: šefe a lahk sam dve postaje ? Šofer: pejt ! Pol pa ostalih 20 za mano vsi gor in vsak posebi reče šoferju hvala. Pr petmu po vrsti šofer vstane in zgroženo: Pa ne valda vsi ?! Enkrat smo po nogometni tekmi Slovenije (uvrstil smo se na prvenstvo) šli iz Gasa na 2. Ista fora, pa je sam reku pejte, pa ne se mi dret po busu. Smo pa tud pomagal, če je blo treba. K je ob 3:15 na bavarcu crknu bus Sanos in šofer že kliče centralo da ne bo šlo nikamor. Smo se zagnal v bus in ga porival dokler ni vžgal. Šofer pove centrali, da je zrihtu, k so mu fantje pomagal. In pol valda: Šefe a lahk džabe do metelkove ? Šofer: valda. Pride en model, da ma problem k ma kolo. Mi veselo kolo na bus in modelu ni blo jasn kako bo kolo dol spravu (Sanos ma štenge za v prvi štuk) in ni pene bo ti šofer pomagu. Jz sm še enga pržgal na busu, prej sm šl valda šoferja vprašat. Me je gledu: Kaj me to sprašuješ ? Itak smo k v filmu Ko to tamo peva. Če je pa un model kolo dol dubu pa ne vem. Sm šl dol na meti.

Ja tudi tista je bla čist mim, ko smo zvečer odkrili odprto okno na šoli. Prišli smo v razred kjer so imeli shranjene nagačene živali- lisico, ježe, fazana..., vse te živali smo potem postavili po vseju okolici šole-izgledalo je precej odbito!!! Reakcija tovarišic učiteljic, pa je bila :to so sigurno 8b inb 8c!!!

Legendarna moja osebnoizpovedna prigoda je bila, povezana s pomanjkanjem trave v Savski. Bil je suh poleten sonca pripekajoč dan. In bilo nam je dolgčas, kot se pač za tak kr en dan spodobi in sva z J. razmišljala, da bi bilo fino enega napohat, ki ga seveda ni bilo. Nama pa je prišlo na uho, da ima tistega enega in edinega že zrolanega ekologa, njegov brat M., ki pa ni bil pripravljen tega deliti, oz. podariti, kajti bil je edini in zadnji vseh zadnjih. In sem se v nekem trenutku zamaknjenega stanja domislil fenomenalne rešitve enačbe , kako bi ga lahko zdušila in še zaslužil bom, in sem mu ponudil moje gorsko kolo skoraj novo Girardengo znamke, za ušivih 100 Dem, ampak pogoj je bil še Joint za zraven in sva se zmenila, sicer se danes ne spomnim ali je bilo res tako super, ali sva zadela žebljico na glavico, želja me je gnala, ampak vedno, ko debata nanese na ta deal, se smejimo. Vse za đolo...In M. je Mihu prodal kolo...keš sem hitro popil in pojedel in bil sem brez kolesa, a le za kratek čas...ampak to je pa že nova zgoba.

Savski legendi sta Tantadruja Branko in Božo, vsak v svojem svetu, na tripu vseh tripov sta pičila v lajf in še dandanes ga. Tale zgodba je povezana z Božom.Tistega dne smo sedeli na bazenčku, zadaj za Kidričem. Kar je mimo prineslo Boža z nogometno žogo, ki jo je imel naštudirano v nulo in je brcal žogo in se smejal in ves večen v svojih grunge obleki, karirasta srajc in takmašne hlače z naramnicami. In smo ga izzvali češ, daj brcni žogo v šolo proti šipam, tam kjer so bili razredi 4 razreda. In je brcal vedno z natančnostjo kirurga, vedno je zadel steklo na oknu, a nikoli mu ni ustelo razbiti. Naj smo mu še toliko prigovarjali da naj šut pojača, bolj natančen je bil in v nekem trenutku mi je bilo dovolj in sem zalaufal in s konjskim šutom, rekoč:"Takole se to dela", brcnil žogo. In je poletela in je zadela in šipa se je seveda sesula in sranje to pa ni kul.Pa alarm, pa tiste: Božo kva si šajbo razbou. On pa nazaj: Nisam nisam, Žare šipo ubou, žare šipo ubou in njegov večen smeh. Od tega dne naprej nisva z Božom več brcala žoge skupaj, sem pač vedel da je boljši, več kilometrov pa to, vaja dela mojstra....

Ja bili so to divji-ha,ha časi v 90ih letih! Včasih smo bili res zmešani,po šest se nas je nagnetlo v Kiskotovega Vartburga, vsak je prižgal svoj join...in smo stavili kdo bo prvi zapustil totalka zakajeni avto-škoda je samo to, ker smo nekateri skozi leta iz dokaj nenevarnih mehkih drog presedlali na trde, ampak vseeno vsaka šola nekaj stane!!! A veste, kaj so BRUSIPETE?-to je, ko greš k šiptarju v Savcu na burek , pa potem, ker nimaš denarja-tečeš z tistim burekom kakor hitro lahko-to so BRUSI PETE!!! Ja smešno je bilo, ko so fantje-Alen,Jokovič,Trpin,Sabi...cele dneve šraufali svoje Tomose šestice in štirice in nosili v Viatirja brusit bate in potem akcija-postaviš sa na začetek Topniške in ko ta kr5š od Tmosa4 spelje , ljudje bulijo, če prav vidijo, ker tisti ubogi motorček je , po Topniški letel blizu 100!!!

Najbolsa legenda je bla kraja in rihtanje starih koles (haskoti) :)

Policaji so bli tud stalnica v Savcu. Bli smo na šolcu in pršla sta dva. Prvi je zahtevu od vseh osebne in strogo uradno popisoval v svojo beležko. Drugi je bil kao prijazen in je spraševal, če mamo kej za kadit ipd. Ko sta se že odpravlala ta prijazn reče: Želim vam lep dan, če mate pa kej pr seb pa lep polet !

Ne vem, ce pase ravno pod legende, mi je blo pa zakon, ko je Petra u parkcu na kitaro igrala in pela I am a creep. pa ko smo sli tankat z yugotom in pol rumena ni vec gorela. je sam se utripala (studentski meni). to je bila deadly rumena.

(Jaz se spomnim, da se je en iz paralelke stepel z učiteljico gospodinjstva. Pa da so v 8. razredu name planile 3 sošolke z namenom, da me premlatijo ... pa sem bolj jaz njih in se jim je drugi dan vsa šola smejala) Ja...to je bil moj brat...

Jaz se spomnim, da se je en iz paralelke stepel z učiteljico gospodinjstva. Pa da so v 8. razredu name planile 3 sošolke z namenom, da me premlatijo ... pa sem bolj jaz njih in se jim je drugi dan vsa šola smejala.

Tri bruhice Včasih smo rade volje v petek odšli k Dji-djiju in tam kupili najcenejše vino - Dar Jeseni. Takrat smo se ga v parku pošteno natresli in ni minila ura ali dve, ko je že prvi občutil učinke te kapljice. Povrgel ga je kot se spodobi, ostala dva sva se smejala. Po nekaj minutah je bruhal tudi drugi in zatem sem še sam otresel dodatni cargo. To je bil pravi pravcati hat trick.

**** Leteče flaše***** V savskem naselju je bilo nekje do leta 2000 zelo popularno druženje na klopeh, kjer smo igrali na kitaro, prepevali in tudi kdaj srknili kozarček rujnega. Seveda pa niso vsi videli naše zabave enako, zato so nas hoteli odstraniti. To so počeli na način, da so nekje iz 10,11ga štuka stolpnice (kateri štuk je bil, do danes ostaja neznanka) začeli sosedje metati velike litrske steklenice na nas. K sreči ni bil nihče nikdar zadet v glavo, je pa bilo zelo blizu. Slišalo se je le z z z z z in že se je steklenica razbila meter stran od tebe. Nato smo se vsi skrili za drevesa in se smejali, dokler ni sosedu zmanjkalo steklenic, potem pa smo nadaljevali z našo zabavo, sicer malo bolj pozorni, saj nikoli ne veš, kdaj prileti naslednja "direkt v čelo"

hehe legende ste u saucu.... upam da ni tovaršica ravnatlca kj jezna k so dal naši go :)l... jebi ga.. euforija kaj češ :)

After party v Niksu je uspel v vseh pogledih, poleg načrtovanega programa smo gledal še hokejsko tekmo, kjer nas je na gole Slovenske reprezentance opozarjal komentator iz Dravl, ker pa je vsega lepga enkrat konc smo se odločl da gremo naprej zmagam naproti. Zvohal smo lokal v centru, kjer je blo vse po 1,5 evra in to se ne sme spustit. Tko da smo nadaljeval nekje do 4ih zjutri, k smo ugotovil da je ostal še neki dnarja in je pršu zvesti savski taksist. Najbol nor med nami se je odloču, da gremo na morje. KAKO ??? Valda s taksijem in ko smo izpogajal najbolj ugodno ceno smo že letel. Nekje pr odcepu Unec je blo jasn da ne sanjamo in nekje ob 5ih KOPER. Tm smo še eno kitico odspal, k smo se zbudil itak nč jasn. V Piran nas je un pr rampi spustu, k smo po moje hudo zgledal ampak ni blo placa za parking. KAM ZDJ ??? PORTOROŽ, kjer smo v barčku enga hotela spil dve kavi, tud kelnar je bil mal čudn (mogoče smo bli pa mi, ne vemo). Po dveh kavah in smetani v pepelniku za našga zvestega prijatelja je taksist ratu lačn in ker ni fajn če maš prazn želodček je blo treba najdt neki odprtega. Vse se je odpiral okol 11ih, tko da smo po savsko kruzal gor pa dol po Portorožu. Na koncu najdemo eno fajn gostilno in spremenil smo se v ene fajn tečne, polne dnarja, zahtevne turiste. Ko smo se odločil za Cabernet, smo naročil še hrano od klapavic do kalamarov in na koncu še sladico, k je bla čudnga izgleda (baje iz čokolade) ampak vonj je bil taprav. Ker smo bli na morju je blo treba it seveda na PLAŽO. En nam je padu v morje, k sreči je bil na vrvici, en je ležal v gatah na plaži, vsi skupi smo v stilu Zmelkoow gledal na prelep Piranski zaliv. Sonček se je skril in čas je bil da se vrnemo v prestolnico. Po avtocesti je šlo gladko in že smo bli na Žalah (živi seveda). Morje ti da tok energije in bil je lep izlet, tko da smo mogl to avanturo še komu povedat. Bli smo že v Gasu, kjer smo zaklučl v zgodnjih jutranjih urah. Ni se pa noben spomnu, da bi šli še kam pogledat po Sloveniji. In v nedeljo smo se zbudil v Savcu z spomini na hud after party. :-)

..Ja spomnm se stav do miljard..:))).. Najhujše stave (do miljard) sta mela Mare pa Zvezdi iz Šerkove.. Spomnim se še tete Korete, ki je živela v eni izmed stolpnic na Topniški ulici in je rada metala jajca na ns, ker smo bli preglasni v parkcu spodaj..:)) Vse se je dogajalo v 90ih prejšnjega stoletja..

******** Stave do miljarde ************ V Savskem naselju se je tam okoli leta 93-95 močno razvilo kockanje, stavnice za košarkarske mete in igranje pokra. Seveda smo bili takrat še premladi, da bi lahko igrali za resen denar, vendar to nekatere ni oviralo. Na listke smo si zapisovali zneske koliko je kdo dolžan komu, tako so se nekateri zadolžili, mislim da celo do milijarde takratnih tolarjev. Del je bil odplačan tudi z krajo lastnim sorodnikom, ki so prišli v savsko na kosilo, potem pa je ta fenomen stav izginil, tam nekje do leta 1996.

Včerajšnji žur v Nik'su je bil ZAKON! Kratko a sladko!

zravn mene sedi pa Sara,sva v niksu. Savska je pa zakooon!:P

Luka Škodlar je desno zraven mene, diši nadvse prijetno. To mi deli!!!!!!!!! Naj bo to legenda današnja!